Činčile so gotovo manj poznani hišni ljubljenčki kot npr. hrčki, mačke ali morski prašički. Kar pa ne pomeni, da niso ravno tako ljubki, zanimivi in igrivi živalski prijatelji. Činčile sicer prihajajo iz Južne Amerike, in sicer iz goratih predelov Andov. Te živali v svojem naravnem okolju živijo na zelo visoki nadmorski višini (med 3.000 in 5.000 m.n.v.). Temu se je tekom razvoja prilagodil tudi njihov kožuh, ki je zelo gost, njegova naloga pa je, da žival zaščiti pred mrazom oziroma zelo nizkimi temperaturami. To seveda ne pomeni, da lahko činčilo pozimi postavimo kar na vrt, saj gre za činčile, ki so rojene in vzgajane v ujetništvu, zato jih pod manj kakor 10 stopinj Celzija nikakor ni dobro izpostavljati. Najbolje je, da jim zagotovimo temperature nekje med 15 in 24 stopinj, kar pomeni, da jim povsem ustrezajo tudi bivalne temperature v našem stanovanju ali hiši. Kožuh zadržuje veliko toplote, zato je pri činčilah vselej nevarnost pregrevanja ali pogina. Paziti je potrebno, da živali ne izpostavljamo preveliki vlagi – najbolje je, če je relativna vlažnost zraka nekje med 40 in 50 %, tako kot za človeka. Če je v zraku preveliko vlage, to namreč lahko pri činčilah povzroča okužbe ali bolezni dihal.
Činčile so majhne živali, zrastejo pa nekje med 25 in 35 cm. Vizualno so lahko te živali videti precej večje po zaslugi svojega velikega in košatega repa. Ta je lahko dolg med 10 in 15 cm. Činčile tehtajo manj kakor pol kg (okoli 400g). Udomačene činčile običajno dočakajo nekje med 15 in 20 let, v naravi pa je ta doba precej daljša, saj lahko živijo do 30 let. Seveda morajo lastniki za činčile pravilno in skrbno skrbeti, če želijo, da bodo z njimi čim dlje časa.
Kako opremiti kletko?
Činčile zahtevajo tudi posebno kletko in opremo. Najprej mora biti kletka zelo prostorna, da se te radovedne živali lahko prosto gibajo. Kletka naj bo velika vsaj 80x60x80 cm. Činčilo je dobro redno spuščati iz kletke, da se prosto razgiba po prostoru. Seveda je potrebno njeno gibanje nadzorovati, saj sicer lahko pride do raznih nesreč ali poškodb (električni kabli, ostri predmeti, strupeni listi rastlin, čistila in druge potencialne nevarnosti). Pri kletki je najpomembneje, da je zadosti velika. Imeti mora več nadstropij oziroma ravni. Opremiti jo je priporočljivo z več policami, po katerih lahko žival skače in pleza. V kletko lahko damo tudi veje različnega sadnega drevja, ki bodo činčili služile za brušenje zob, ki ji rastejo vse življenje. kletka naj ima tudi hiško, v katero se lahko činčila umakne in počiva. Priporočljivo je činčili v kletko namestiti tudi vrteče kolo, s pomočjo katerega se činčila razgiba in tudi krajša čas. Poleg kolesa lahko v kletko namestimo še razna druga plezala, gugalnice, lesene igrače, žoge (iz šibja), viseče mreže, ipd. Činčile vam bodo zelo hvaležne, če bodo v svoji kletki našle tudi kartonaste valje (tulce) in kartonaste škatle, ki jih uporabljajo kot skrivališča in za glodanje. Povsem na dno kletke je potrebno namestiti steljo, ki dobro vpija vodo.
Činčile so nočne živali, kar pomeni, da bodo ponoči najbolj aktivne. Znane so po zanimivem in neobičajnem oglašanju, ki spominja na cvrčanje, piskanje, celo lajanje. Gre za plašne živali, ki pa se na človeka lahko zelo navežejo.
Preberite si tudi o meteorološki postaji Malkovec!