Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta pojma, o katerih je v zadnjih desetih letih veliko govora. Če so se večje klimatske spremembe v preteklosti zdele oddaljen in malo verjeten scenarij, pa danes znanstvene napovedi niso nič kaj optimistične. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da ima človeštvo nemara le še nekaj desetletij preden bomo dejanske in ekstremne posledice podnebnih sprememb čutili na svoji koži. Kaj to pomeni za človeštvo in ali je prepozno za ukrepanje?
Globalno segrevanje ogroža 4 milijarde ljudi
Globalno segrevanje ni oddaljena grožnja, ampak že danes ogroža ogromna področja, na katerih prebiva približno 4 milijarde ljudi. Ta področja ogroža vročina in posledično suša, to pa vpliva na zdravje prebivalstva ter produktivnost delavcev. Na problem že vrsto let opozarjajo mnoge okoljevarstvene in nevladne organizacije, v zadnjem času pa tudi organizacija združenih narodov (ZN). Ljudje so zaradi posledic globalnega segrevanja izpostavljeni vse hujši vročini, ki je nevarna za njihovo zdravstveno stanje, manjša pa je tudi produktivnost delovno aktivnega dela prebivalstva. Za ta področja je kritičen že sam dostop do sence in do pitne vode, ki je izjemnega pomena za zdravje in samo delovno produktivnost.
Globalno segrevanje – grožnja za svetovno gospodarstvo
Čeprav se zdi, da torej globalno segrevanje neposredno ogroža 4 milijarde prebivalstva na svetu, pa dejansko pomeni veliko grožnjo za celotno svetovno gospodarstvo. Visoke temperature že sedaj pomenijo cca. 7 % izgubljenih delovnih ur v najbolj kritičnih regijah sveta, v prihodnosti, na primer do leta 2030 pa bi lahko svetovna produktivnost na letni ravni upadla nekje za 2 trilijona dolarjev. Ti podatki so zelo zaskrbljujoči, saj na nek način zadevajo vsakega izmed nas.
Kdo so najbolj ogrožane skupine?
Najbolj ogrožane skupine so vsi tisti delavci, ki svoje delo opravljajo na prostem. Njihov delavnik v veliki meri poteka pri temperaturah nad 30 ali celo 35 stopinjah Celzija, kar pomeni veliko nevarnost za zdravje. Delavci so izpostavljeni dehidraciji, produktivnost je manjša, delo pa je opravljeno počasneje. Delavci v takih pogojih potrebujejo tudi daljše in pogostejše odmore. Vse to pomeni, da je v enakem času opravljenega manj dela. na dolgi rok globalno segrevanje pomeni, da bomo v enakem času ljudje zmožni opraviti bistveno manj dela, na svetovni ravni pa to pomeni udarec za svetovno gospodarstvo. Seveda velik problem predstavljajo tudi vsi tisti delavci, ki so s strani delodajalcev prisiljeni, da brez odmora, sence in dodatne pitne vode delajo v veliki vročini. Taki delavci se ne morejo ohladiti v senci, temperature pa so tako visoke, da zlahka pride do pregrevanja telesa. Na območjih, kjer so razmere takšne, danes prebiva že 4 milijarde ljudi, v prihodnosti pa je pričakovati, da se bo število povečevalo. Posebej problematična področja so v Z Afriki, kjer se je število vročih dni podvojilo (od 60-ih let v prejšnjem stoletju do danes), povprečno pa je vsako desetletje 10 izjemno vročih dni na leto več. Problematična je tudi Kalkuta v Indiji, kjer je vsako desetletje 12 dni vročine na leto več.
Kako naprej?
175 držav je v Parizu že podpisalo pariški podnebni sporazum, v katerem se zavezujejo, da bodo skušale omejiti dvig povprečnih globalnih temperatur. Do konca stoletja tako povprečna temperatura globalno naj ne bi presegla 2 stopinj Celzija. Strokovnjaki in okoljevarstveniki svarijo, da so napovedi nemara pretirano optimistični in da bo cilj razmeroma težko doseči.